spalować

wosoba singular dual plural
1. spaluju spalujemoj spalujemy
2. spaluješ spalujetej (-taj) spalujeće
3. spaluje spalujetej spaluja (spaluju)
aspekt ip
transgresiw spalujo, spalujcy, spalowawši
prezensowy particip spalowacy
preteritowy particip spalowany
ł-forma spalował, spalowała, spalowało,
dual: spalowałoj, plural: spalowali (spalowałe)
werbalny substantiw spalowanje


preteritum
wosoba singular dual plural
1. spalowach spalowachmoj spalowachmy
2. spalowaše spalowaštej spalowašće
3. spalowaše spalowaštej spalowachu
imperatiw
wosoba singular dual plural
1. spalujmoj spalujmy
2. spaluj spalujtej (-taj) spalujće
3. spaluj, njech spaluje spalujtej (-taj) njech spaluja (spaluju)

Ortografija

Dźělenje słowow: spa-lo-wać

Wurjekowanje

IPA: spalou̯aʧ

Semantika

Woznamy:

[1] 'Kedźbu! Tute hesło je zarodk. Wone bu awtomatisce z tekstoweho korpusa generowane a njebu hišće kontrolowane. Tež ortografija móže być zestarjena.

Dalše wujasnjenja:

Imperfektiwne spalowaše je 1x dokładźene, spalowa (móže tež něšto druhe być) 0x.

Přikłady:

[1] Ludźo z Babylona sčinichu sej swjećata Sukkot-Benota, ludźo z Kuty sčinichu sej Nergala, ludźo z Hamata sčinichu sej Ašimu, Awwitojo sčinichu sej Nibchasa a Tartaka, ći z Sefarwajima pak spalowachu swoje dźěći we wohenju na česć Adrammeleka a Anameleka, přibohow Sefarwajima. (Stary zakoń 1976)
Nóc a dźeń so spalowaše hród, palachu so rjekow ćěła, serbskoh ducha, serbskoh dźěła paleše so sta lět stary płód. (Ćišinski)


Přełožki

wobdźěłać