deklinować

deklinować(hornjoserbšćina) wobdźěłać

werb wobdźěłać

wosoba singular dual plural
1. deklinuju deklinujemoj deklinujemy
2. deklinuješ deklinujetej (-taj) deklinujeće
3. deklinuje deklinujetej deklinuja (deklinuju)
aspekt ip
transgresiw deklinujo, deklinujcy, deklinowawši
prezensowy particip deklinowacy
preteritowy particip deklinowany
ł-forma deklinował, deklinowała, deklinowało,
dual: deklinowałoj, plural: deklinowali (deklinowałe)
werbalny substantiw deklinowanje


preteritum
wosoba singular dual plural
1. deklinowach deklinowachmoj deklinowachmy
2. deklinowaše deklinowaštej deklinowašće
3. deklinowaše deklinowaštej deklinowachu
imperatiw
wosoba singular dual plural
1. deklinujmoj deklinujmy
2. deklinuj deklinujtej (-taj) deklinujće
3. deklinuj, njech deklinuje deklinujtej (-taj) njech deklinuja (deklinuju)

Ortografija

Dźělenje słowow: de-kli-no-wać

Wurjekowanje

IPA: deklinou̯aʧ

Semantika

Woznamy:

[1] 'Kedźbu! Tute hesło je zarodk. Wone bu awtomatisce z tekstoweho korpusa generowane a njebu hišće kontrolowane. Tež ortografija móže być zestarjena.

Dalše wujasnjenja:

Imperfektiwne deklinowaše je 0x dokładźene, deklinowa (móže tež něšto druhe być) 0x.

Synonymy:

[1] skłonjować

Přikłady:

[1] Wobchowali su so: - \tKrawcowe rozdźělne pisanje a deklinowanje wosobowych kaž tež městnych mjenow (na př. (Brankačk)
Nětko pak w praksy často samo na titlnych stronach namakaš mjeno deklinowane (skłonjowane - za njełaćinarjow). (Rozhlad 1990)
Tole prawidło dyrbimy respektować runje tak kaž na přikład deklinowanje abo konjugowanje. (Rozhlad 1990)
Z njedeklinowanymi němskimi formami wěc njerozrisamy, to bychmy swóje serbske wědomje předali přetunjo. (Rozhlad 1990)
Čehodla pak wšě serbske medije jeje dwójne swójbne mjeno wjace njedeklinuja. (Rozhlad 1997)


Přełožki wobdźěłać

decline

]] [[:en:decline

(en)]]