Klimant

kazus singular dual plural
nominatiw Klimant Klimantaj Klimantojo
genitiw Klimanta Klimantow Klimantow
datiw Klimantej Klimantomaj Klimantam
akuzatiw Klimanta Klimantow Klimantow
instrumental z(e) Klimantom z(e) Klimantomaj z(e) Klimantami
lokatiw po Klimanće po Klimantomaj po Klimantach
wokatiw Klimanto Klimantaj Klimantojo

Ortografija

Dźělenje słowow:

Kli·mant, genitiw Kli·man·ta, lokatiw Kli·man·će

Wurjekowanje

MFA: ['klimant], lokatiw ['klimančɛ]
Słuchowe přikłady:

Semantika

Woznamy:

[1] serbske mužace předmjeno

Dalše wujasnjenja:

[1]

Skrótšenki:

[1] K.

Pochad:

[1] wot łaćonskeho mjena Clemens, genitiw Clementis, wot łaćonskeho adjektiwa clemens (= miłosćiwy, łahodny) [→en]

Warijanty:

[1]

Žónske formy:

[1]

Hyperonymy:

[1] předmjeno, mjeno

Hyponymy:

[1]

Kolokacije:

[1]

Přikłady:

[1] Klimant k njebjesam ruce stykuje, za sebje nic, za Romjanow zdychuje. (Jakub Bart-Ćišinski) [1]
[1] Młody Klimant jemu z duše žel činješe. (Marja Kubašec) [2]
[1] Zašćerča durje, leopardow z nich nadobo wuskoči pjeć, Klimanta stulić, kejžorej spokojić wjeć. (Jakub Bart-Ćišinski) [1]
[1] Młodemu Klimantej so poradźiło, jandźelki dóstać. (Marja Kubašec) [2]
[1] Lawy pak Klimantej su kaž škitace murje, z wopušu pjeru, so měrja na skok, wija so na prawy, na lěwy bok. (Jakub Bart-Ćišinski) [1]

Rěčne wobroty:

[1]

Wotwodźene wopřijeća:

[1]

Znaći nošerjo mjena:

[1]

Přełožki

wobdźěłać
Zapadosłowjanske předmjena
wobdźěłać
Wuchodo- a južnosłowjanske předmjena
wobdźěłać

Referency a dalše informacije

[1] Jan Arnošt Smoler: „Die Lausitzer Serben erhielten das Christentum zuerst von den Slawen.” W Zeitschrift für slavische Literatur, Kunst und Wissenschaft, zwjazk 2 (1864). W google books a w www.lausitz.la
[1] Čěska wikipedija: Klement
[1] Němska wikipedija: Klemens
[1] Pólska wikipedija: Klemens
[1] Słowjenska wikipedija: Klemen
  1. 1,0 1,1 1,2 Jakub Bart-Ćišinski: Zhromadźene spisy. Zwjazk 5. 1905. Citowane po uni-leipzig.de: Wortschatz.de
  2. 2,0 2,1 Marja Kubašec: Koło časow. 2. přehladane a skrótšene wudaće. Budyšin: Domowina, 1968 [1959]. Citowane po uni-leipzig.de: Wortschatz.de