čakać
čakać čakać čakać
čakać (hornjoserbšćina)
wobdźěłać| wosoba | singular | dual | plural |
|---|---|---|---|
| 1. | čakam | čakamoj | čakamy |
| 2. | čakaš | čakatej (-taj) | čakaće |
| 3. | čaka | čakatej (-taj) | čakaja (čakaju) |
| aspekt | ip |
| transgresiw | čakajo, čakajcy, čakawši |
| prezensowy particip | čakacy |
| preteritowy particip | čakany |
| ł-forma | čakał, čakała, čakało, dual: čakałoj, plural: čakali (čakałe) |
| werbalny substantiw | čakanje |
| preteritum | |||
| wosoba | singular | dual | plural |
|---|---|---|---|
| 1. | čakach | čakachmoj | čakachmy |
| 2. | čakaše | čakaštej | čakašće |
| 3. | čakaše | čakaštej | čakachu |
| imperatiw | |||
| wosoba | singular | dual | plural |
|---|---|---|---|
| 1. | --- | čakajmoj | čakajmy |
| 2. | čakaj | čakajtej | čakajće |
| 3. | čakaj, njech čaka | čakajtej | njech čakaja (čakaju) |
Ortografija
Dźělenje słowow:
ča-kać
Wurjekowanje
- IPA: ['čakač]
Semantika
Woznamy:
- [1] so něhdźe komdźić, hač so něšto stanje abo něchtó přińdźe
- [2] być něčeji wosud
Dalše wujasnjenja:
- rekcija je dźensa zwjetša na + akuzatiw (na někoho/něšto) čakać; starša rekcija (genitiw) je rědka
Kolokacije:
- [1] čakać a łakać
Přikłady:
- [1] Tam, hdźež nětko wotpočuja, rjeńšich časow čakajo, pacholjo so zestupuja do kolesa spěšnišo. (Ćišinski)
- [2] Što čaka dźěći, kiž jónu wotrostu: kmanoho statoka njedóstanu, a po pjenjezach, znajmjeńša zdźěla, budźe. (Katolski Posoł 1914)
- W poslednim padźe čaka na mnje bórze smjerć a ja njedožiju žane 70 lět. (Krawc)
Rěčne wobroty:
- čakać, hač budźa nadobo jutry a swjatki (= na dźiw čakać), čakać hač do sudneho dnja/do Swjateje Nihdy (= podarmo čakać), z lěwej ruku čakać (= njesćerpnje čakać)
Wotwodźene wopřijeća:
- dočakać, dočaknyć, dowučakać, so načakać, počakać, přečakać, wočakać, wočakować, wočaknyć, wučakać, wudočakać
Přełožki
wobdźěłać
|
|